CLD ali ILD - kaj merita in zakaj se številke ne ujemajo

Evropski tehnični listi trdoto običajno navajajo kot CLD v kilopaskalih, ameriški in azijski katalogi pa kot ILD v njutnih ali funtih. Isti material, dve povsem različni številki.

CLD - tlak po celotni površini

CLD (Compression Load Deflection, EN ISO 3386) stisne vzorec s ploščo, večjo od vzorca - nosi celotna površina. Odčita se napetost pri 40% stisku, izražena v kPa. CLD je zato lastnost materiala: od dimenzij vzorca je v veliki meri neodvisna.

ILD - vtiskovanje diska

ILD (Indentation Load Deflection, ASTM D3574) vtisne disk premera 323 mm v vzorec debeline okoli 100 mm in meri silo v N (ali lbf) pri 40% vtisku. Ker disk ne pokriva celotne površine, rezultat vsebuje tudi napenjanje okoliškega materiala - ILD je lastnost vzorca, ne le materiala.

Zakaj pretvorba ne obstaja

• Različni veličini: napetost (kPa) proti sili (N).
• ILD je odvisen od debeline in površine vzorca; CLD ne.
• Razmerje ILD/CLD ni konstantno - spreminja se s tipom pene (HR pene imajo drugače oblikovano krivuljo stiskanja kot standardne).

Grobe pretvorbene tabele s spleta so uporabne za prvo orientacijo, za specifikacijo izdelka pa ne.

Kaj storiti v praksi

• Trdote primerjajte samo znotraj iste metode in istega standarda.
• V specifikaciji navedite metodo, odstotek stiska in toleranco (npr. CLD 40%: 4.0 ± 15% kPa).
• Če imate referenčni vzorec konkurenčnega materiala, ga pošljite s povpraševanjem - merjenje z isto metodo je najzanesljivejša primerjava.